Kam s psom v Idriji?
Nemalokrat ostanemo brez idej, kam bi se odpravili na sobotni izlet s svojim ljubljencem. Slovenija je sicer majhna, a nam ponuja ogromno lepih destinacij, ki nas vsakič znova očarajo. Zelo malo pasjih potepuhov pa pozna majhen biser, v Severno-primorski regiji, Idrijo. Kaj vse se tam lahko obišče pa vam bomo opisali v nadaljevanju.
Idrija je majhno mesto, ki leži v Severno-primorski regiji. Poleg njene lepote pa je znana po živem srebru, rudnikih, čipkah, žlikrofih in bogati zgodovini in dediščini UNESCO. To jo naredi še tako bolj zanimivo za obiskovalce in njihove kosmatinčke, saj vam tam nikoli ne bo dolgčas. Poleg tega pa so tudi prebivalci Idrije zelo srčni ljudje, ki imajo radi živali in posledično tam redko kdaj doživimo grde poglede ali očitke, če se odpravimo tja na izlet s psom. Samo mesto je sicer prav tako zanimivo za obisk, saj ponuja tudi nekaj dobre kulinarike in sprehod po mestnem jedru, ki je umirjen in zanimiv za nove obiskovalce. Vendar pa sama ne bi dolgo časa preživljala v samem centru mesta, ker se zunaj njega skriva še bolj zgodovinsko bogata narava, ki vam bo vzela dih.
UNESCO globalni park Idrija
Pot po Rakah
Naša prva in nam, ko smo tam še prebivali najljubša pot za umirjen sprehod po naravi. Pot se začne blizu parka Mejca v Idriji in nas vodi mimo rudniške lokomotive do začetka poti na Rakah, kjer prvo opazimo vodni kanal. Pot nas lahko zapelje do dveh destinacij, do jeza pri Kobili ali pa do Divjega jezera. Večinoma poti nas spremlja vodni kanal, ki je bil zgrajen za potrebe delovanja rudnika živega srebra. Na levi strani pa nas spremlja levi breg Idrijce, ki je zaradi hudourne narave prav posebne modrozelene barve. Markirana pot, dolga 2.5km nas vodi tudi mimo visečih mostov in bogate botanične zgodovine v katero spada tudi Scopolijev spominski vrt. Pot je ravna in brez hujših vzponov zato je primerna za pse vseh starosti in pasem, pa tudi za sprehajalce, ki iščejo enostavnejše poti.
Po dobrih dveh kilometrih poti pridemo do razcepa, ki nas lahko pelje do Divjega jezera ali pa do jeza pri Kobili. Če imate čas, priporočam, da se ustavite na obeh destinacijah, saj vam ne bo žal.
Nekaj o Divjem jezeru: prištevamo ga med najzanimivejše kraške izvire v Sloveniji. Je izvir, jezero in jama v enem. Leži na začetku soteske Strug, pod prepadnimi stenami Črnovrške planote, ki predstavlja večji del njegovega zaledja. Mogočne, skoraj 100 m visoke stene gradi plastnati spodnjekredni apnenec starosti med 145 in 100 milijoni leti, ki je narinjen na nepropustno podlago flišnih kamnin paleocensko-eocenske starosti (med 66 in 34 mio leti), ki so najmlajše kamnine na Idrijskem.
Voda vanj priteka iz strmo spuščajočega se potopljenega jamskega rova, ki so ga potapljači doslej raziskali do globine 164 m, kar je na meji trenutne človeške zmogljivosti. Ob suši se voda »stisne« v jezerce pod mogočno skalno steno, ob visokih vodah pa jezero bruha veliko količino vode in pri tem oblikuje nekaj deset cm visok »gobast klobuk«.
Na strmih pobočjih uspeva alpska flora, med njimi slovenski endemit kranjski jeglič (Primula carniolica), v sifonu pa so potapljači našli človeško ribico (Proteus anguinus).
Divje jezero je sicer čudovito, ampak sama ne bi priporočala, da se vaš kosmatinec v njem tudi namaka, saj jezero spada pod zgodovinsko varstvo, lahko pa je tudi nevarno, zaradi jamskega rova v njem. Vsekakor naj bo jezero samo za ogled in kakšno spominsko fotografijo, vaš potepuh pa se lahko vedno okopa v Idrijci.
DOLŽINA: 2.5km v eno smer
ČAS HOJE: 45min
ZAHTEVNOST: Lahka, označena pot
Hleviška Planina (908m)
Naša druga najljubša pot v Idriji je seveda vzpon na Hleviše. Pot je lahka in označena, do vrha vodi tudi cesta, kar omogoča dostop invalidom. Vendar pa smo sami za najboljšo izkušnjo vedno obrali peš pot iz Idrije. Sam vzpon na Hleviše je prijeten in umirjen, narava je čista in obiskovalci, ki jih srečamo na poti so vedno prijazni in nasmejani. Na samem vrhu Hleviške planine sežejo pogledi na sosednje grebene in vrhove, najbolj slikovit pa je razgled na Trnovski gozd in krajinski park Zgornja Idrijca. Za tiste bolj lačne pa se lahko ustavite kar pri koči na Hleviški planini, ki ponuja ogromno odlične kulinarike. Pri koči lahko psom natočite tudi vodo. V kočo sicer psom ni dovoljen vstop, imata pa tudi prijazna oskrbnika svojega psa, ki je zelo prijazen in nemoteč za ostale obiskovalce (tudi pasje). Vzpon na Hleviše in dober obrok v koči je bil za nas vedno najljubši sobotni izlet. Psi pa so bili na koncu dneva prijetno utrujeni. Tudi Hleviška planina nam ponuja bogato zgodovino Idrije in okoliške narave.
ČAS HOJE (iz Idrije): 1h 45min
VIŠINSKA RAZLIKA: 583m
ZAHTEVNOST: Lahka označena pot, do vrha vodi tudi cesta, ki je dostopna do koče z avtomobilom
Kampertova pot
Naša tretja in danes zadnja destinacija, ki jo bomo predstavili pa je Kampertova pot. Tudi ta pot je naravnost čudovita.
Nekaj besed o Kampertovi poti:
Črnovrška planota je poznana po zimskih radostih ter Trnovskem maratonu. Skozi celo leto nudi številne možnosti za aktivnosti v naravi in spoznavanje naravne in kulturne dediščine območja. Na severu se strmo dviga nad dolino Idrijce, na jugu pa jo obdajajo strma pobočja z vrhovi, s katerih se odpirajo čudoviti pogledi od Jadranskega morja do Triglava.
Kamparetova pot je pohodna pot, ki poteka iz Klobučanov v Idrijskem Logu proti Pevcu nad Divjim jezerom. Široka je dobre tri metre in na več mestih usekana v živo skalo, vrtače pa preči z lepo zgrajenimi nasipi. Poteka po robu ravnine Idrijskega Loga, zato na nekaj mestih ponuja lep razgled v dolino reke Idrijce in na njen drugi breg.
Pot s svojimi skrivnostmi kar kliče po raziskovanju, saj si poznavalci niso čisto enotni o njenem nastanku. Po pričevanju naj bi bila tu v času pod Italijo v 20. ali 30. letih prejšnjega stoletja speljana gozdna železnica po vzoru rudnika.
Zanimiv je tudi izvor njenega imena, saj naj bi Kamparetova pot dobila ime po gozdnem upravniku in nadzorniku gradnje te proge, Kamparetu, ki je prihajal iz istoimenskega dela naselja Lokavec pri Ajdovščini. Pot, ki je vsekakor vredna vašega obiska!
Naj pa vas opozorim še na to, da v gozdu seveda niste sami. V njem prebivajo tudi druge gozdne živali, ki jih lahko po poti srečate in iz tega razloga bodite po takšnih poteh previdni in imejte svoje kosmatince pod nadzorom. Sami smo se po Idrijskih poteh že srečali z medvedom, kaj pa storiti v tem primeru vam bom opisala na koncu članka.
IZHODIŠČE: Vrh Ključ (Pevc)
DOLŽINA: 3.5km
ČAS HOJE 1h
ZAHTEVNOST: Neoznačena, lahka pot
Ostale znamenitosti v Idriji
V zapisu sem vam naštela le naše najbolj obiskane poti, vendar pa to še zdaleč vse kar nam sama občina ponuja. Ker sem sama velika ljubiteljica Idrije vam bom zagotovo kmalu napisala še ostale poti in naše izkušnje, za tiste radovedne pa lahko več informacij najdete na spletni strani: https://www.visit-idrija.si/ Na njihovi spletni strani si lahko tako ogledate celotno ponudbo, poti in ostale informacije, ki jih iščete v zvezi z Idrijo in njenim obiskom.
Še nekaj priporočil za na konec
Naravo si delimo z sočlovekom in ostalimi prebivalci gozda zato naj bodo vaši psi ves čas pod nadzorom in dobro naučeni odpoklica. Vse smeti in svoje osebne stvari odnesite s seboj do zabojnika za smeti, saj boste s tem ohranjali naravo še naprej čisto in prijetno za obisk. Ne pozabite s seboj vzeti primerne opreme za sprehode, dovolj vode za vaše kosmatince zlasti v poletnem času in veliko pozitivne energije.
Nasveti za ravnanje ob srečanju z medvedom
- ob sprehodih v gozd imejmo psa vedno na povodcu, v spomladanskem obdobju (maj – junij) pa celo odsvetujemo sprehajanje s psom v gozdovih na območjih, kjer je stalno prisoten medved (osrednje življenjsko območje rjavega medveda v Sloveniji – Kočevska, Notranjska, Krimsko-Mokrško pogorje, Slavnik, Vremščica, Trnovski gozd, Nanos, Hrušica …);
- med hojo po gozdu, še posebej, če je območje slabo pregledno, bodimo glasnejši in s tem medvedu že na daleč sporočimo, da prihajamo – npr. glasno hodimo, prepevamo, žvižgamo, se pogovarjamo, brcnimo kamen, udarimo s palico po deblu drevesa; kričanje ni potrebno, da ne motimo »gozdnega miru«;
- kadar medveda opazimo od daleč, se mirno umaknimo v smeri prihoda; če medved prihaja v našo smer in nas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorimo nase in praviloma se bo umaknil;
- ko medveda srečamo v neposredni bližini (tudi medvedke z mladiči), se predvsem potrudimo, da ostanemo čim bolj mirni in ne delajmo hitrih gibov ali krikov, ki bi medveda prestrašili; obstanimo in se nato počasi ritensko umaknimo;
- če se medved zapodi proti nam, obstanimo ali se ulezimo na tla; skoraj vedno se bo medved ustavil, še preden pride do nas (gre za lažni napad, pri čemer ne pride do fizičnega stika);
- za zaščito v primeru napada medveda je učinkovito tudi obrambno razpršilo proti medvedom (»bear spray«), ki je na voljo tudi v nekaterih trgovinah v Sloveniji.;
- nikoli ne tecimo, saj s tem povečamo možnost napada; izjema je, kadar se lahko varno umaknemo na varno v nekaj korakih;
- ne zadržujmo se v bližini trupel poginjenih divjih ali domačih živali ali neprevidno in nezakonito odvrženih klavniških odpadkov;
- ne približujmo se medvedjim mladičem, tudi če so videti zapuščeni, če jih opazimo se takoj umaknimo;
- med oktobrom in majem ne hodimo v bližino medvedjih brlogov in nikoli vanje;
- nikoli namerno ne ponujajmo medvedom hrane.
Želimo vam lep izlet in veliko lepih spominov na poti.
